Medtem ko so francoske kapitaliste mučile težave zaradi zaostajanja v globalni konkurenci, je komuna izboljšala delovne pogoje, zaustavila plačevanje najemnin, namenila pa je tudi posebno pozornost obstoječim delavskim kooperativam in pričela ustanavljati nove, tako da je prepuščala zapuščene proizvodne obrate v upravo njihovim delavcem. Francoski vladajoči razred je v hipu spoznal, da ima več skupnega z včerajšnjim sovražnikom kot s pariškim proletariatom, komuna pa je bila krvavo zatrta.

Pariška komuna 1871 je bila v času svojega kratkega obstoja neznosen pojav.  Ko je bil v porazu s Prusijo ponos francoskih elit najbolj ranjen, so pariški uporniki in upornice zavrnili militarizem in vpeljali koncept oboroženega ljudstva. Ko so si elite v Franciji ob rojstvu tretje republike s parlamentarizmom obupano prizadevale vzpostaviti nacionalno ravnotežje, je komuna napravila korak naprej in prvič v moderni dobi pričela resno eksperimentirati z neposredno demokracijo. Medtem ko so francoske kapitaliste mučile težave zaradi zaostajanja v globalni konkurenci, je komuna izboljšala delovne pogoje, zaustavila plačevanje najemnin, namenila pa je tudi posebno pozornost obstoječim delavskim kooperativam in pričela ustanavljati nove, tako da je prepuščala zapuščene proizvodne obrate v upravo njihovim delavcem. Francoski vladajoči razred je v hipu spoznal, da ima več skupnega z včerajšnjim sovražnikom kot s pariškim proletariatom, komuna pa je bila krvavo zatrta.

Čeprav se nam zdijo pariški dogodki iz leta 1871 danes že močno oddaljeni, pa ostajajo živa prav vsa vprašanja, ki so jih le-ti odprli, in zadevajo probleme predstavniške demokracije, nekapitalistične ekonomije in (državne) represije.

Pariška komuna je kmalu po porazu zaživela kot legenda, neuresničeni ideal in opozorilo. Posamezne epizode iz njenega vélikega eksperimenta so doživele ponovitve pri vseh pomembnih revolucijah, protikolonialnih vojnah in urbanih uporih vse do današnjih dni.

O tej dolgi in nedokončani zgodovini pariške komune se bodo na posvetu pogovarjali: Božidar Debenjak, Lea Kuhar, Miha Blažič – N´ Toko, Tadej Troha in Lev Centrih (povezovalec).

V oporo novim razmislekom o pariški komuni sta namenjeni tudi dve sveži publikaciji. Pri založbi Studia humanitatis je izšel prenovljeni prevod Marxovega dela  Državljanska vojna v Franciji,  Založba *cf. pa se je pridružila 27 založbam iz Južne Amerike, Evrope in Azije, ki so v 18 jezikih pripravile izbor besedil klasičnih in novejših avtorjev z naslovom Pariška komuna 150.