O ICK

Inštitut za civilizacijo in kulturo (ICK) je nastal leta 1997 z namero, da postane thinktank – ker teh tedaj v Sloveniji še ni bilo, je prav na ICK nastalo tudi slovensko ime zanje: mislišče.

Ustanovljen je bil kot samostojen zavod za raziskovalno, razvojno in založniško dejavnost  (šifra raziskovalne organizacije pri Agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije: 1636) in je dopolnil delovanje tedaj že uveljavljenih sestrskih zavodov Založbe Studia humanitatis in ISH – Fakultete za podiplomski humanistični študij. S svojim delovanjem se je v slovenskem prostoru uveljavil kot živahno središče družboslovnih in humanističnih premislekov, utemeljenih v ciljnih in aplikativnih raziskovanjih, kmalu po začetku delovanja pa se je lotil tudi izdajanja periodičnih in drugih publikacij, tako so nastale zbirka Zbiralnik ICK, Delovni zvezki ICK, Vita Activa, posamezne monografije, pa tudi izdaje na drugih nosilcih kot so denimo glasbena zgoščenka,  fotografski albumi in razstave, različne zloženke in umetniški artefakti. Inštitut samostojno ali v sodelovanju prireja domače in mednarodne znanstvene dogodke.

Kratka zgodovina 

V skoraj treh desetletjih je ICK večkrat dopolnil ali preoblikoval svoja osnovna raziskovalna zanimanja. Za začetek je izbral strategijo raziskovanja kulturnega, socialnega in civilnega bivanja in se ukvarjal s preučevanjem nacionalne kulture, jezikovnega interesa, s promocijo in identiteto jezika ter s kulturno, izobraževalno in znanstveno politiko ter njihovo integriranostjo v nacionalni in svetovni razvoj. V naslednji fazi razvoja se je dopolnila tudi kadrovska zasedba inštituta in nastala sta dva raziskovalna centra: 

  1. Oddelek za medije in javnost, 
  2. Ekonomski oddelek. 

Sledil je silovit razvoj in v prvem desetletju tega tisočletja zelo uspešna leta delovanja ICK, ko smo znotraj Oddelka za medije in javnost (dr. Alja Brglez, dr. Mitja Čepič) razvili lasten model za spremljanje medijskih vsebin in ga odtlej uspešno uporabili v več projektih spremljanja in poročanja medijev, v raziskavah nastajanja novih medijev in informacijskih odnosov, a tudi pri raziskovanju vprašanj človekovih pravic, pravne države in participacije državljank in državljanov v procesih odločanja, zlasti volitev. 

V Ekonomskem oddelku pa so delovali tedaj najbolj prodorni slovenski ekonomisti (dr. Mićo Mrkaić, dr. Rado Pezdir), ki so med drugim sodelovali pri pripravi nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa (NRRP), od februarja 2004 pa tudi pri izdelavi novih metodoloških pristopov za analizo monetarne politike v tranzicijskih državah na poti v evropski menjalni mehanizem (ERM2). 

V tem obdobju, torej pred 20 leti, se je ICK opredelil tudi za raziskovanja na področju prostorskih in okoljskih ureditev. Z nekaj novimi raziskovalci, zlasti z vključitvijo Andreja Brgleza, so se pričeli premisleki in preučevanja globalnega okolja in iskanja regionalnih razvojnih rešitev; ICK je ob tem predstavil nekaj inovativnih razvojnih predlogov (gl. zlasti projekt Egozero) in podal nekatere prebojne pobude, na primer za ustanovitev Mednarodne ekološke gimnazije Bovec (2008)

Ob spremenjenih gospodarskih okoliščinah, ki so občutno zmanjšale sredstva za znanstveno raziskovanje, je ICK prilagodil delovanje potrebam in možnostim. Še pomembnejše mesto je zavzela razvojna dimenzija, večji delež financiranja je bilo potrebno pridobiti na trgu, usmeritve pa so se iz iskanja odgovorov za aktualne probleme, ki ni več imelo stabilnega javnega financiranja, prenesle v premisleke o potrebnih dolgoročnih in trajnostnih  rešitvah, in sicer: 

  1. Nizkoogljična družba. Ena najnazornejših definicij trajnostnega razvoja je, da to pomeni zadovoljiti trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij (Our Common Future, Oxford University Press 1987, stran 43). S takšnik izhodiščem smo na področju ekologije in varstva okolja strategijo našega raziskovalnega dela že pred leti usmerili k preučevanju izzivov nizkooglične družbe in k vprašanjem trajnostne mobilnosti, pri čemer smo k sodelovanju pritegnili najvidnejše slovenske strokovnjake za prometno varnost in ekološke rešitve v prometu (Andrej Brglez). Temeljit strateški premislek je ICK vodil v ustanovitev MRRC Medregijskega razvojnega centra na Goriškem. Prepričani smo bili, da je na tem področju nujno raziskovalno delo povezati z razvojem in razviti aplikacije, ki jih želimo čimprej uporabiti v praksi, za kar pa je najprimernejše regionalno okolje, kjer so transportni, tranzitni in transferni izzivi še bolj živahni kot drugod. Drug razlog za ustanovitev MRRC je bilo dobro raziskovalno sodelovanje s čezmejnimi institucijami v Italiji. Tretji razlog pa je bila naša strateška odločitev, da nekatere od aplikacij najprej preizkusimo v turistični mobilnosti, saj smo pričakovali, da bodo tam lahko prodrle prej kot v splošni prometni rabi. Nastalo je več produktov, najbolj uspešni so bili tisti, ki smo jih pripravili in izvedli z nekaterimi turističnimi organizacijami v regiji, prav tako pa je bilo dobro zasnovano tudi sodelovanje s Slovensko turistično organizacijo (STO). Leta 2012 je Inštitut ustanovil poseben oddelek in vanj vključil uveljavljene raziskovalce za trajnostno mobilnost iz Slovenije in tujine ter nekaj mlajših raziskovalcev iz različnih interdisciplinarnih področij. Največji uspeh tega obdobja pomeni projekt Egozero, ki ga je ICK posebej odmevno predstavil na turistični borzi WTM v Londonu leta 2012, ko je bil izbran med trinajst najzanimivejših projektov in dobil priložnost nastopa na WTM Speakers’ Corner. Prav tako v letu 2012 je bil Egozero odmevno predstavljen na turistični borzi ITB v Berlinu. Sledile so posamezne produktne rešitve, oblikovanje rezervacijskega portala in poti in nazadnje še stimulacijskega programa EgoZero Hero v letu 2016.

     

  2. Aktivno državljanstvo. Četudi brez javnega financiranja, smo ob zavedanju pomembnosti razmislekov o participaciji državljanov pri odločanju o javnih zadevah izvedli raziskavo odzivanja volilnega telesa na spremenjene razmere pri nas in v razvitejših demokracijah. Tako so raziskave delno potekale v sodelovanju s sorodnimi inštituti in thinktanki v tujini. Odmevnejše raziskave in publikacije vključujejo: Odnosi z javnostmi Državnega zbora (2006), Analiza razvoja slovenskega parlamentarizma (2004).

     

  3. Razvoj novih medijev. ICK je v letih 2007-2009 razvil lasten program za spremljanje medijskih vsebin. Za izhodišče je imel inovacijo, ki so jo zasnovali v Nemčiji in Švici (program MediaTenor). Lasten analitični model nam je v času volitev, referendumov in političnih kampanj omogočil pridobivanje izjemno relevantnih podatkov in izvedbo raziskav, za katere je ICK v več kot desetletnem razvoju tega področja oblikoval tudi lasten arhiv. Izjemno odmevna je bila zloženka, nastala ob spremljanju volitev leta 2004 z naslovom “Spremljanje volilne kampanje za Evropski parlament v slovenskih medijih”.

Ves čas svojega obstoja si je inštitut prizadeval mentorsko usposabljati mlade raziskovalce in raziskovalke ter vključevati v raziskovanja študente in študentke na podiplomskih študijih ustreznih fakultet, zlasti sestrske ISH – Fakultete za podiplomski humanistični študij.  Za izdajanje izvirnih monografskih del je zasnoval zbirki Zbiralnik in Delovni zvezki ICK, za prevodna dela zbirko Vita Activa, ob tem pa je objavljal in izdajal tudi občasne in priložnostne knjige in druge publikacije. 

V zadnjem desetletju se je preizkusil v organizaciji odmevnih mednarodnih sestankov. Več jih je nastalo ob izvajanju raziskave Ruski intelektualci v Sloveniji v času po Oktobrski revoluciji (2014-2016), in sicer: Slovenci in Rusi III (19.1.2016) in pred tem.

Vodstvo

Direktor Andrej Brglez

Andrej Brglez je sociolog, publicist, poznavalec in raziskovalec mobilnosti, televizijski urednik in voditelj strokovnih oddaj s področij trajnostne mobilnosti, prometnih in razvojnih politik. Je veteran vojne za Slovenijo. Direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo je od leta 2012.

Inštitutu se je pridružil po tem, ko je nekaj let delal kot testni in tovarniški voznik za premijske avtomobilske znamke, kot snemalec dokumentarnih in reportažnih video vsebin in raziskovalec v mednarodnih razsikovalnih odpravah. Izpopolnjevanje za delo v medijih je opravil na londonskem ITN, ena njegovih daljših in vznemirljivejših antropoloških odprav pa je bila v Kamerunu, v rezervatu Dja.

Je kreator in dolgoletni urednik oddaje Avtomobilnost na TV Slovenija, avtor prispevkov za podkast APM – Avtomobilsko prometne minute na Valu202, dolgoletni sodelavec različnih domačih in tujih tiskanih medijev. Je eden najbolj uveljavljenih strokovnjakov za področje varnosti in trajnostne mobilnosti pri nas, avtor in pobudnik številnih preventivnih akcij za motoriste in voznike osebnih vozil, pisec različnih prometnovarnostnih in okoljskih publikacij, inštruktor varne vožnje in dolgoletni testni voznik osebnih vozil in motociklov. Za ICK je zasnoval (skupaj z Aljo Brglez) projekt Egozero, ki ga je nato dolga leta tudi vodil in je bil leta 2012 nagrajen s posebno nagrado na WTM London in odmevno predstavljen na ITB Berlin.

Je član Mednarodne avtomobilistične zveze FIA in predsednik Slovenskega avtokluba. Od leta 2021 do 2023 je bil predsednik AMZS.

Svetovalka direktorja Alja Brglez

e-pošta: [email protected]

Alja Brglez je zgodovinarka, raziskovalka in publicistka. Je doktorica znanosti iz zgodovinske antropologije in magistra zgodovine, ima tudi magisterij iz poslovnega upravljanja (MBA). Je ustanoviteljica, znanstvena sodelavka in raziskovalka na ICK – Inštitutu za civilizacijo in kulturo, raziskovalka pri AMEU ECM Evropski center Maribor ter predsednica Komisije za trajnost v športu pri Olimpijskem komiteju Slovenije, senatorka MTF Mediterranean Tourism Foundation in članica ECFR European Concil of Foreign Relations. Je svetovalka in članica sveta zavoda Prijatelji Zahodnega Balkana / Friends of Western Balkans, ki ga je leta 2023 ustanovil nekdanji predsednik republike Slovenije Borut Pahor.

Alja Brglez je bila vodja kabineta predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja v obeh njegovih mandatih od 2012 do 2022. Z nekdanjim predsednikom Pahorjem nepretrgano sodeluje od volilne kampanje leta 2012 – ko je bil Borut Pahor izvoljen in je nato 23. decembra 2012 zaprisegel kot predsednik republike, je postala vodja njegovega kabineta.

V tem času je delovala tudi kot svetovalka predsednika za mednarodne odnose (od junija 2017 do avgusta 2019). Kot vodja kabineta je usmerjala vse aktivnosti predsednika, predvsem pa se je osredotočala na naslednja vsebinska področja: narodna sprava, mednarodno sožitje, projekt Slovenija 2030 in podnebne spremembe – od ustanovitve v letu 2019 je bila generalna sekretarka Stalnega odbora predsednika republike za podnebno politiko. Italijanski predsednik Mattarella ji je leta 2022 podelil državno odlikovanje Republike Italije.

Kot ustanoviteljica in nekdanja dolgoletna direktorica je ICK vodila od 1997 do 2012 in v tem času ji je Svetovni gospodarski forum WEF podelil naziv “Global Leader for Tomorrow” (2003) in nato še “Young Global Leader” (2005). V Sloveniji je med pionirji trajnostnih projektov, ki se osredotočajo predvsem na trajnostno mobilnost in ravnanje z odpadki. Projekt ICK Egozero, ki ga je zasnovala skupaj z Andrejem Brglezom, je bil leta 2012 nagrajen s posebno nagrado na WTM London in leta 2012 predstavljen na ITB Berlin.

Od marca 1999 do januarja 2003 je bila direktorica Urada vlade za informiranje. V tem času je bila vodja kabineta takratnega predsednika vlade dr. Janeza Drnovška. Bila je predsednica Sveta za promocijo Slovenije, ki ga je leta 2002 na njeno pobudo ustanovila Drnovškova vlada. Vodila je informacijsko/komunikacijsko kampanjo kot pripravo za referenduma o vstopu Slovenije v NATO in EU, pa tudi informiranje in komuniciranje nekaterih dogodkov zgodovinskega pomena: prvi obisk predsednika ZDA Billa Clintona v regiji junija 1999, obisk papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji septembra 1999 ter srečanje ruskega in ameriškega predsednika Vladimirja Putina in Georgea Busha v Sloveniji junija 2002.

Sodelavci

Strokovna sodelavka Saša Pagon

Saša Pagon je hispanistka in geografinja. Je urednica pri založbi Studia humanitatis, pri ICK pa je zaposlena kot tehnična in strokovna sodelavka.