Medtem ko ob koncu Logično filozofskega traktata Wittgenstein prikaže človekovo nezmožnost izražanja estetskih, etičnih in verskih resnic, se v poznih delih preusmeri od iskanja podobnosti med jezikom in svetom k samemu aktu »govorjenja (jezika), kot delu neke dejavnosti ali življenjske forme [kulture]« (Filozofske raziskave, str. 18).

Če je Traktat mogoče razumeti kot »izraz jezikovnega misticizma« (Janik & Toulmin, Wittgenstein’s Vienna) ali/in kot razpravo o etiki (Engelmann, Letters from Ludwig Wittgenstein with a Memoir), je v Filozofskih raziskavah izpostavljena težnja po jezikovni dejavnosti, ki vodi od pomena jezika k pomenu v jeziku, od smisla življenja k smislu v življenju, in nenazadnje od smisla kulture k smislu v kulturi.

Ob obeležitvi stoletnice Traktata (knjiga je prvič izšla v angleškem prevodu 1922. leta) bomo premislili vez med prvim (pretežnim) delom knjige, ki je posvečen filozofski logiki in filozofiji jezika, in drugim (manjšim) delom, namenjenim etiki, estetiki, mistiki in »smislu sveta«. Ukvarjali se bomo z vprašanjem, kakšna je povezava med obema deloma knjige, kot tudi, kaj nam Wittgenstein sporoča o »smislu življenja« in svetu, v katerem živimo. Ali je mogoče na svet gledati le od zunaj (sub specie aeterni), stališče, ki ga je Wittgenstein zavzel v Traktatu, ali pa je svet mogoče razlagati tudi v okviru življenjske forme oziroma kulture, filozofske pozicije, ki jo Wittgenstein predstavi v poznih delih? Preverili bomo torej najrazličnejše manifestacije človekovega delovanja, ki jih lahko umestimo v kulturno polje, pa najsibo to naravni jezik ali pa umetniško ustvarjanje v vsej svoji razsežnosti.

Prijazno vabljeni!

Simpozij je finančno podprla Slovenska raziskovalna agencija (ARRS), raziskovalni program P6-0278: Raziskave kulturnih formacij.