V prvih letih ICK smo izbrali strategijo raziskovanja kulturnega, socialnega in civilnega bivanja. Ukvarjali smo se z nacionalno kulturo, jezikovnim interesom, promocijo in identiteto jezika ter z kulturno, izobraževalno in znanstveno politiko in njihovo integriranostjo v nacionalni in svetovni razvoj. V naslednji fazi razvoja smo ocenili, da so se razmere spremenile in smo prilagodili raziskovalno strategijo tako, da smo ustanovili dva raziskovalna centra:

1. Oddelek za medije in javnost,
2. Ekonomski oddelek.

Sledila so najbolj uspešna leta delovanja ICK, ko smo znotraj Oddelka za medije in javnost (dr. Brglez, M. Čepič) razvili lasten model za spremljanje medijskih vsebin in ga odtlej uspešno uporabili v več projektih spremljanja in poročanja medijev, v raziskavah nastajanja novih medijev in informacijskih odnosov, a tudi pri raziskovanju vprašanj človekovih pravic, pravne države in participacije državljank in državljanov v procesih odločanja.

V Ekonomskem oddelku pa so delovali tedaj najbolj prodorni slovenski ekonomisti (Mićo Mrkaić, Rado Pezdir), ki so med drugim sodelovali pri pripravi nacionalni raziskovalni in razvojni program (NRRP), od februarja 2004 pa tudi pri izdelavi novih metodoloških pristopov za analizo monetarne politike v tranzicijskih državah na poti v evropski menjalni mehanizem (ERM2).

V tem obdobju smo se prav tako že opredelili za raziskovanje na področju prostorskih in okoljskih ureditev. Odločili smo se, da bomo usmerili našo strategijo v raziskovalne premisleke o globalnem okolju in regionalnih razvojnih rešitvah. Kot primer lahko navedemo našo pobudo za ustanovitev Mednarodne ekološke gimnazije Bovec.

Zaradi aktualnih gospodarskih sprememb, ki občutno zmanjšujejo sredstva za znanstveno raziskovanje, smo še pravočasno v zadnjem obdobju prilagodili strategijo inštituta potrebam in možnostim okolja. Tako je pomembnejše mesto zavzela razvojna dimenzija, večji delež financiranja pridobivamo na trgu, usmeritve pa so ne le aktualne, marveč predvsem dolgoročne in trajnostne:

1. Nizkoogljična družba. Ena najnazornejših definicij trajnostnega razvoja, ki jo je zapisala Komisija za okolje in razvoj, je, da trajnostni razvoj pomeni zadovoljiti trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij (Our Common Future, Oxford University Press 1987, stran 43). Iz tega razloga smo na področju ekologije in varstva okolja strategijo našega raziskovalnega dela že pred leti usmerili k preučevanju izzivov nizkooglične družbe in k vprašanjem trajnostne mobilnosti, pri čemer smo k sodelovanju pritegnili najvidnejše slovenske strokovnjake za prometno varnost in ekološke rešitve v prometu (Andrej Brglez). Temeljit strateški premislek je ICK vodil v ustanovitev Medregijskega razvojnega centra na Goriškem. Prepričani smo, da je na tem področju nujno raziskovalno delo povezati z razvojem in razviti aplikacije, ki jih želimo čimprej uporabiti v praksi, za kar pa je najprimernejše regionalno okolje, kjer so transportni, tranzitni in transferni izzivi še bolj živahni kot drugod. Drug razlog za ustanovitev MRRC je dobro raziskovalno sodelovanje s čezmejnimi institucijami v Italiji (npr. SLORI). Tretji razlog pa predstavlja našo strateško odločitev, da nekatere od aplikacij najprej preizkusimo v turistični mobilnosti, saj pričakujemo, da bodo tam lahko prodrle prej kot v splošni prometni rabi. Odločitev za to nam je olajšalo dejstvo, da smo se že pred leti povezali z nekaterimi turističnimi organizacijami v regiji. Prav tako pa dobro sodelujemo s Slovensko turistično organizacijo (STO). Leta 2012 je Inštitut ustanovil poseben oddelek in vključil uveljavljene raziskovalce za trajno mobilnost iz Slovenije in tujine ter nekaj mlajših raziskovalcev iz različnih interdisciplinarnih področji. Tako je MRRC lahko apliciral in preveril rešitve z njihovimi učinki na trajnostni mobilnosti in nizkoogljični družbi.
   
   
2. Aktivno državljanstvo. Ker se zavedamo pomembnosti razmislekov o participaciji državljanov pri odločanju, smo usmerili našo raziskavo k preučevanju odzivanja volilnega telesa na spremenjene razmere pri nas in v razvitejših demokracijah. Tako so raziskave delno potekale v sodelovanju s sorodnimi inštituti in think-tanki v tujini.
3. Razvoj novih medijev. ICK je v času svojega razvoja izvajal lasten program za spremljanje medijskih vsebin. Program nam je v času volitev, referendumov in kampanj omogočil pridobivanje izjemno relevantnih podatkov in izvedbo raziskav, za katere je ICK v več kot desetletnem razvoju tega področja oblikoval tudi lasten arhiv.

Ves čas svojega obstoja inštitut mentorsko usposablja mlade raziskovalce in raziskovalke ter  študente in študentke na podiplomskih študijih ustreznih fakultet, izdaja izvirna monografska dela v zbirkah Zbiralnik in Delovni zvezki ICK ter prevodna dela v zbirki Vita Activa.